X

Spremljanje investicij

v gospodarsko javno infrastrukturo

Obveznosti investitorjev v GJI so določene v Zakonu o elektronskih komunikacijah, poglavje 3:
Gradnja omrežji in pripadajoče infrastrukture, členi 9 do 15. 

OBVEZNOSTI INVESTITORJEV V GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO (GJI)

Eden od pomembnejših ukrepov za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij je izvedba skupne gradnje v primerih izkazanega interesa. V ta namen morajo vsi investitorji v gospodarsko javno infrastrukturo (infrastrukturni operaterji) agenciji sporočiti namero o načrtovani gradnji in poziv zainteresiranim investitorjem v elektronska komunikacijska omrežja k skupni gradnji. Agencija sporočene namere o gradnji objavi na spletni strani (objava je samodejna z oddajo predpisanega obrazca), zainteresirani investitorji pa morajo v roku, ki ga določi investitor in ki ne sme biti krajši od desetih delovnih dni, o morebitnem interesu obvestiti agencijo in investitorja.

Investitorji ali upravljalci komunikacijskih omrežij morajo podatke o lokacijah, trasah, vrsti in trenutni uporabi komunikacijskih omrežij ter pripadajoče infrastrukture, vključno s številom posameznih pripadajočih vodov sporočiti neposredno organu, pristojnemu za geodetske zadeve. Prav tako morajo sporočiti tudi ustrezne podatke o omrežnih priključnih točkah na fiksni lokaciji. 

Operater omrežja lahko zaradi postavitve elementov komunikacijskih omrežij zaprosi infrastrukturnega operaterja za dostop do njegove fizične infrastrukture, infrastrukturni operater pa mora pripraviti ponudbo za skupno uporabo pod poštenimi in razumnimi pogoji. Dostop do svoje fizične infrastrukture lahko infrastrukturni operater zavrne le v primerih, izrecno predpisanih v 93. členu ZEKom-1. V primeru, da se operaterja ne moreta dogovoriti za pogoje dostopa, o sporu na zahtevo ene od strank odloči agencija.
 

PRISTOJNOSTI AGENCIJE ZA SPREMLJANJE INFRASTRUKTURNIH INVESTICIJ

Skladno z zakonom agencija nadzira izvajanje določb v zvezi z gradnjo omrežij in pripadajoče infrastrukture (preglednost v zvezi z načrtovanimi gradbenimi deli, skupna gradnja, uporaba javnih sredstev, nadzor nad izkazanim tržnim interesom za gradnjo širokopasovnih omrežij, vpis komunikacijskih omrežij v evidenco gospodarske javne infrastrukture), vsebino pogodb o ustanovitvi služnosti, skupno uporabo komunikacijskih objektov, skupno uporabo stavbne fizične infrastrukture in napeljav v stavbah ter glede dostopa do fizične infrastrukture.

Agencija je pooblaščena tudi za spremljanje izpolnjevanja obveznosti operaterjev, ki izrazijo tržni interes za gradnjo omrežja ter se s tem obvežejo, da bodo na določenem področju v roku treh let zgradili širokopasovno omrežje. 

Agencija izvaja nadzor nad izvrševanjem vseh zgoraj naštetih obveznosti. V primeru ugotovljenih nepravilnosti v postopku inšpekcijskega nadzora zavezance o tem pisno obvesti in jim da možnost, da se o zadevi izrečejo, po prejemu odgovora oz. po preteku postavljenega roka pa lahko agencija z odločbo naloži odpravo nepravilnosti. Agencija lahko v primeru kršitev v prekrškovnem postopku ugotavlja odgovornost pravne osebe in njene odgovorne osebe ter za storjen prekršek pravni in odgovorni osebi izreče tudi ustrezno globo. Agencija na svoji spletni strani objavlja povzetke pomembnejših nadzornih in prekrškovnih odločb, še posebej tistih, za katere ocenjuje, da so zanimive za širši krog javnosti. 
 

ELEKTRONSKA KOMUNIKACIJSKA INFRASTRUKTURA 

Pomemben strateški cilj agencije je spodbujati razvoj in uvajanje novih storitev in tehnologij za višjo kakovost življenja in razvoj gospodarstva z zagotavljanjem pogojev za nove investicije. Dolgoročna vizija je prispevati k nadaljnjemu infrastrukturnemu razvoju elektronskih komunikacijskih omrežij v Sloveniji in tudi na tem področju k spodbujanju zdrave konkurence med operaterji. Agencija zato nudi ustrezno informacijsko podporo delovanju subjektov na tržišču (operaterjev), obenem pa z zakonskimi instrumenti skrbi za ''fair play'' že v fazi investicij.

Ob zavedanju pomena postavitve širokopasovnih omrežij visokih hitrosti so države članice Evropske Unije sprejele Digitalno agendo 2020, katere eden ciljev je, da bi do leta 2020 vsi Evropejci imeli dostop do mnogo hitrejših internetnih povezav s hitrostjo nad 30 Mb/s in da bi bilo najmanj 50 % gospodinjstev v Uniji priključenih na internetne povezave s hitrostjo nad 100 Mb/s. Operativni akt, ki sledi nameram Digitalne agende, pa je 15. maja 2014 sprejeta Direktiva 2014/61/EU o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti.

Slovenski zakonodajalec je ob upoštevanju nove evropske prakse že pred leti začel urejati in optimizirati investicijska vlaganja v infrastrukturo, ki jo lahko uporabijo tudi omrežja za elektronske komunikacije, v letu 2017 pa je tudi v celoti implementiral navedeno direktivo. Cilje za področje Slovenije opredeljuje tudi Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, ki je del strategije ''Digitalna Slovenija 2020'' (DSI 2020).

KORISTNE INFORMACIJE IN POVEZAVE

Zakoni in podzakonski akti, ki so povezani z infrastrukturo:

Ministrstvo za infrastrukturo:
http://www.mzi.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/
 

Zakoni in podzakonski akti, ki so povezani z urejanjem prostora:

Ministrstvo za okolje in prostor:
http://www.mop.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/

 

E-vem:

Vzdrževanje komunikacijskih omrežij:
http://evem.gov.si/info/dejavnosti/dejavnost/14451/prikaziDejavnost/

Gradnja omrežij in pripadajoče infrastrukture na področju elektronskih komunikacij:
http://evem.gov.si/info/dejavnosti/dejavnost/14450/prikaziDejavnost/
 

Smernice za izdelavo prostorskih aktov:

Smernice so namenjene izdelovalcem prostorskih aktov kot pripomoček za boljše vklučevanje potreb uporabnikov informacijske in komunikacijske infrastrukture, v prostorsko načrtovanje. Smernice niso obvezne in nimajo statusa uradnega dokumenta.

Smernice PDF (164 KB)