OBVEZNOSTI INVESTITORJEV V GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO (GJI)
Eden od pomembnejših ukrepov za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij je izvedba skupne gradnje v primerih izkazanega interesa. V ta namen morajo vsi investitorji v gospodarsko javno infrastrukturo (infrastrukturni operaterji) agenciji sporočiti namero o načrtovani gradnji in poziv zainteresiranim investitorjem v elektronska komunikacijska omrežja k skupni gradnji. Agencija sporočene namere o gradnji objavi na spletni strani (objava je samodejna z oddajo predpisanega obrazca), zainteresirani investitorji pa morajo v roku, ki ga določi investitor in ki ne sme biti krajši od desetih delovnih dni, o morebitnem interesu obvestiti agencijo in investitorja.
Investitorji ali upravljalci komunikacijskih omrežij morajo podatke o lokacijah, trasah, vrsti in trenutni uporabi komunikacijskih omrežij ter pripadajoče infrastrukture, vključno s številom posameznih pripadajočih vodov sporočiti neposredno organu, pristojnemu za geodetske zadeve. Prav tako morajo sporočiti tudi ustrezne podatke o omrežnih priključnih točkah na fiksni lokaciji.
Operater omrežja lahko zaradi postavitve elementov komunikacijskih omrežij zaprosi infrastrukturnega operaterja za dostop do njegove fizične infrastrukture, infrastrukturni operater pa mora pripraviti ponudbo za skupno uporabo pod poštenimi in razumnimi pogoji. Dostop do svoje fizične infrastrukture lahko infrastrukturni operater zavrne le v primerih, izrecno predpisanih v 139. členu ZEKom -2. V primeru, da se operaterja ne moreta dogovoriti za pogoje dostopa, o sporu na zahtevo ene od strank odloči agencija.
PRISTOJNOSTI AGENCIJE ZA SPREMLJANJE INFRASTRUKTURNIH INVESTICIJ
Skladno z zakonom agencija nadzira izvajanje določb v zvezi z gradnjo omrežij in pripadajoče infrastrukture (preglednost v zvezi z načrtovanimi gradbenimi deli, skupna gradnja, uporaba javnih sredstev, nadzor nad izkazanim tržnim interesom za gradnjo širokopasovnih omrežij, vpis komunikacijskih omrežij v evidenco gospodarske javne infrastrukture), vsebino pogodb o ustanovitvi služnosti, skupno uporabo komunikacijskih objektov, skupno uporabo stavbne fizične infrastrukture in napeljav v stavbah ter glede dostopa do fizične infrastrukture.
Agencija je pooblaščena tudi za spremljanje izpolnjevanja obveznosti operaterjev, ki izrazijo tržni interes za gradnjo omrežja ter se s tem obvežejo, da bodo na določenem področju v roku treh let zgradili širokopasovno omrežje.
Agencija izvaja nadzor nad izvrševanjem vseh zgoraj naštetih obveznosti. V primeru ugotovljenih nepravilnosti v postopku inšpekcijskega nadzora zavezance o tem pisno obvesti in jim da možnost, da se o zadevi izrečejo, po prejemu odgovora oz. po preteku postavljenega roka pa lahko agencija z odločbo naloži odpravo nepravilnosti. Agencija lahko v primeru kršitev v prekrškovnem postopku ugotavlja odgovornost pravne osebe in njene odgovorne osebe ter za storjen prekršek pravni in odgovorni osebi izreče tudi ustrezno globo. Agencija na svoji spletni strani objavlja povzetke pomembnejših nadzornih in prekrškovnih odločb, še posebej tistih, za katere ocenjuje, da so zanimive za širši krog javnosti.
ELEKTRONSKA KOMUNIKACIJSKA INFRASTRUKTURA
Pomemben strateški cilj agencije je spodbujanje razvoja in uvajanja novih storitev in tehnologij za višjo kakovost življenja ter razvoj gospodarstva s hkratnim zagotavljanjem pogojev za nove investicije. Vizija agencije je nadaljnji infrastrukturni razvoj elektronskih komunikacijskih omrežij in spodbujanje zdrave konkurence med operaterji. Agencija zato zagotavlja informacijsko podporo deležnikom na trgu in uporablja zakonske instrumente za zagotavljanje “fair play” že v fazi načrtovanja investicij.
V skladu z usmeritvami Evropske unije je Slovenija sprejela več strateških dokumentov za pospešitev digitalne preobrazbe. Temeljna dokumenta na nacionalni ravni sta Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030 (sprejet avgusta 2022) in strategija Digitalna Slovenija 2030 (sprejeta marca 2023), ki skupaj določata cilje za široko dostopnost visoko zmogljivih omrežij in popolno pokritost naseljenih območij s 5G do leta 2030. Poudarek je tudi na izboljšanju pokritosti na tako imenovanih »belih lisah«, kjer tržni pogoji ne omogočajo samostojnega razvoja infrastrukture.
Cilji do leta 2030:
- Zagotovitev pokritosti vseh gospodinjstev z gigabitnim omrežjem.
- Zagotovitev pokritosti vseh podjetij in drugih spodbujevalcev družbeno-gospodarskega razvoja z gigabitnim omrežjem.
- Zagotovitev pokritosti vseh naseljenih območij z omrežjem 5G.
Na ravni EU je bil maja 2024 sprejet Gigabitni infrastrukturni akt (Regulacija (EU) 2024/1309), ki bo začel veljati novembra 2025. Akt poenostavlja postopke za postavitev visoko zmogljivih omrežij, spodbuja skupno rabo obstoječe infrastrukture in usklajeno izvajanje gradbenih del. Cilj je doseči gigabitno povezljivost po vsej EU do leta 2030 ter zagotoviti enotno in usklajeno izvajanje zakonodaje v vseh državah članicah.